Toleranca na glukozo
Kršitev za toleranco za glukozo je tipičen postopek za vse starejše ljudi. Po podatkih različnih avtorjev se kršitev tolerance glukoze razkrije v 10-35%, diabetes mellitus pa pri 20-30% populacije starejših.Študije kažejo, da je starost odločilni dejavnik pri razvoju zmanjšane tolerance glukoze pri zdravih starejših. S starostjo se koncentracija glukoze v krvi na tešče zvišuje, kar se odraža na sl.[Rochman H., 1988].
Sprememba koncentracije glikoziliranega Hb s starostjo je prikazana na sl.
Starejši imajo tudi odziv insulina na obremenitev z glukozo. Rezultati odstopanj v diagnostičnih vrednostih koncentracije glukoze in insulina po 75 g glukoze pri mladih in starejših ljudeh so prikazani na sl.12-12 [Reaven G. M. et al., 1989].
Koncentracija glukoze v krvi se poveča za 1-2 mg% vsakih 10 let odraslosti. Hkrati se koncentracija glukoze v krvi po 2 urah po obremenitvi z glukozo poveča vsakih 5 let s 5-10 mg%
Sl. Koncentracija glukoze v krvi na tešče v različnih obdobjih življenja
Sl. Hitrosti glukoze v krvi v različnih obdobjih življenja
Sl. Vsebnost HbA1c v krvi v različnih obdobjih življenja
Sl. Vsebnost HbA1c v krvi v različnih življenjskih obdobjih
Sl. Dinamika glukoze v krvi po obremenitvi glukoze pri mladih in starejših ljudeh
Sl. Dinamika glukoze v krvi po obremenitvi glukoze pri mladih in starejših ljudeh
Sl. Dinamika koncentracije insulina v krvi po obremenitvi glukoze pri mladih in starejših ljudeh
Sl. Dinamika koncentracije insulina v krvi po obremenitvi glukoze pri mladih in starejših
[Riesenberg D., 1990].Relativno majhna toleranca na glukozo je stalni znak pri zdravih starejših ljudeh( tudi pri posameznikih z ustrezno prehrano in aktivnim življenjskim slogom).
HbA1c se poveča s 7% pri 25-letnikih na več kot 9% pri ljudeh, starejših od 70 let( zdravi).Ta posebnost starejših se je treba spomniti, saj se študija HbA1c pogosto uporablja za spremljanje glikemije. Detekcija povišane vsebnosti HbA1c ne kaže vedno bolnika s sladkorno boleznijo.
Povečanje koncentracije glukoze v krvi po obremenitvi starejših spremlja znatno povečanje koncentracije insulina. Vzrok, ki pojasnjuje takšne spremembe in kršitev tolerance glukoze pri starejših, se šteje za kršitev občutljivosti perifernih tkiv in njihovih receptorjev na delovanje insulina. Hiperinsulinemija pri starejših je neodvisen dejavnik tveganja za IHD.